Ob začetku
veljavnosti sporazuma bo Albanija za nekatere industrijske izdelke po
poreklu iz EU takoj odpravila carine in druge dajatve, za nekatere
izdelke pa postopno, v obdobju petih let. Za kmetijske izdelke pa sta
si pogodbenici izmenjali koncesije.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS) med
EU in Albanijo

Osnova za bilateralne odnose med Evropsko unijo in Albanijo je
stabilizacijsko-pridružitveni proces. Albanija je tretja
država v regiji zahodni Balkan, ki je sklenila
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Evropsko unijo (takoj
za Hrvaško in Makedonijo).

Glavne značilnosti stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (v
nadaljevanju SPS) so:

• asimetrična liberalizacija trgovine,

  
  

• ekonomska in finančna pomoč,

  
  

• podpora demokratizaciji in civilni družbi,

  
  

• sodelovanje na področju sodstva in notranjih zadev,

  
  

• razvoj političnega dialoga.

  
  

Namen teh sporazumov je postopna vzpostavitev območja proste
trgovine med EU in državami v regiji. SPS urejajo tudi pravice in
obveznosti na področjih kot so konkurenca, javna naročila in
intelektualna lastnina. Končni cilj sporazumov je prinesti mir,
stabilnost in gospodarski razcvet v regijo ter na dolgi rok odpreti
možnost za članstvo teh držav v Evropski uniji.

Pogajanja za sklenitev SPS med EU in Albanijo so se začela leta
2003. Sporazum je bil parafiran 18.2.2006 in podpisan
12.6.2006 ob robu zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve EU.
Ko bo SPS ratificirala Albanija (Albanija namreč v zakonodaji nima
začasne uporabe) bo začel veljati začasni sporazum, ki bo zajemal le
trgovinski del SPS

Bistvene značilnosti trgovinskega dela SPS med EU
in Albanijo

EU bo z začetkom veljavnosti začasnega sporazuma odpravila
carine za industrijske izdelke po poreklu iz Albanije (dejansko je
uvoz iz Albanije v EU že sedaj skoraj v celoti prost carin v skladu z
uredbo Sveta 2007/2000 in njenimi spremembami o avtonomnih
trgovinskih ukrepih za države, ki sodelujejo v
stabilizacijsko-pridružitvenem procesu).

Albanija bo za tiste industrijske izdelke po poreklu iz EU,
ki niso navedeni v Prilogi I k SPS, svoj trg odprla takoj, ko
bo začel veljati sporazum. Za izdelke, ki so navedeni v Prilogi I k
SPS, pa bo Albanija svoj trg odpirala postopno (v obdobju petih let).

Postopno zniževanje carin za industrijske izdelke po poreklu iz EU
(iz Priloge I) bo torej potekalo po naslednjem časovnem razporedu:

• na dan začetka veljavnosti sporazuma bodo uvozne carine
  znižane na 80 % osnovne dajatve,

  
  

• 1. januarja naslednje leto, po začetku veljavnosti sporazuma,
  bodo uvozne carine znižane na 60% osnovne dajatve,

  
  

• 1. januarja drugega leta, po začetku veljavnosti sporazuma,
  bodo uvozne carine znižane na 40% osnovne dajatve,

  
  

• 1. januarja tretjega leta, po začetku veljavnosti sporazuma,
  bodo uvozne carine znižane na 20% osnovne dajatve,

  
  

• 1. januarja četrtega leta, po začetku veljavnosti sporazuma,
  bodo uvozne carine znižane na 10% osnovne dajatve,

  
  

• 1. januarja petega leta, po začetku veljavnosti sporazuma,
  bodo preostale uvozne carine odpravljene.

  
  

Za kmetijske in ribiške proizvode ter predelane kmetijske
proizvode pa sta se EU in Albanija dogovorili za izmenjavo koncesij
(Priloga II a, b in c, Priloga III ter Protokol 2 k SPS).

Vpliv uveljavitve SPS na trgovino med Slovenijo in
Albanijo

Albanija sicer ne spada med najpomembnejše izvozne trge
Slovenije, vendar kljub temu je vsakršno znižanje carin
dobrodošlo za slovenske izvoznike.

Glede industrijskih izdelkov je SPS za Slovenijo izredno ugoden,
saj bo uvoz večine izdelkov, ki jih Slovenija izvaža v Albanijo,
prost carin že takoj ob uveljavitvi sporazuma. Primer:

• sedaj velja 10% carina ob uvozu barvnih TV sprejemnikov,
  štedilnikov in toaletnih vod v Albanijo, po uveljavitvi SPS
  bo uvoz teh izdelkov prost carin in drugih dajatev.

  
  

• Sedaj velja 15% carina ob uvozu novih gum za osebne
  avtomobile v Albanijo, ob uveljavitvi SPS bo uvoz teh izdelkov
  prost.

  
  

Tudi za ostale industrijske izdelke bo liberalizacija hitra –
carine se bodo zniževale in odpravile v obdobju petih let. Primer:

– za preparate za lase, mila in zobne paste sedaj velja 10% carina
ob uvozu v Albanijo – ob uveljavitvi SPS bo carina znašala
8% (80% osnovne dajatve), 1. januarja naslednje leto se bo znižala na
6%, potem naslednje leto na 4%, nato na 2%, nato na 1% in peto leto
po uveljavitvi SPS se bodo carine in druge dajatve odpravile.

Kar se pa tiče kmetijskih proizvodov, je izvoz Slovenije v
Albanijo izredno nizek. Nekaj je sicer izvoza alkoholnih pijač, za
katere se carina ukine že ob začetku veljavnosti SPS.

Pričakuje se, da bo uveljavitev SPS zelo pozitivno vplivala na
trgovino med Slovenijo in Albanijo.

Povezave (viri):

• UL
  EU L240 / 23.9.2000 – Uredba Sveta (ES) št.
  2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih
  ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s
  stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi
  Uredbe (ES) št. 2820/98 ter o razveljavitvi uredb (ES) št.
  1763/1999 in (ES) št. 6/2000

  
  

• Izvozno
  okno (13.6.2006): Podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega
  sporazuma med EU in Albanijo

  
  

• Agencija
  RS za kmetijske trge in razvoj podeželja – Obvestilo za
  uvoznike sladkorja o določitvi podrobnih pravil za uvedbo in
  upravljanje tarifnih kvot za proizvode iz sladkorja s poreklom iz
  Albanije, Bosne in Hercegovine ter Srbije, Črne gore in Kosova, kot
  je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2007/2000

  
  

• Trinet
  – 12.8.04 – Trgovinski odnosi med Evropsko skupnostjo
  in nekaterimi državami