TRINET Podpora novice

Navodilo o izvajanju nadzora na področju varnosti proizvodov

NAVODILO št. 16/2003



Na podlagi 11. člena Zakona
o carinski službi
(Uradni list RS, št. 56/99)
izdaja generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije


NAVODILO O IZVAJANJU NADZORA NA PODROČJU VARNOSTI PROIZVODOV



  1. Skladno z načelom nediskriminatornosti (44. člen Carinskega
    zakona) lahko carinski deklarant ob izpolnjevanju predpisanih
    pogojev zahteva odobritev katere koli predvidene vrste carinsko
    dovoljene rabe ali uporabe blaga. Vendar to ne preprečuje uvedbe
    prepovedi in omejitev v zvezi z vnosom blaga na carinsko območje in
    iznosom blaga s tega območja po posebnih predpisih, predvsem zaradi
    interesov javne morale, varnosti, varovanja zdravja in življenja
    ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varstva kulturne dediščine
    ali varovanja intelektualne lastnine.




  1. Ena izmed temeljnih nalog carinske službe, opredeljena v 6.
    točki 3. člena Zakona
    o carinski službi
    , je kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga,
    za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti,
    varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin … 16.
    člen Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju
    določa, da mora
    blago, ki se uvaža, ustrezati standardom, tehničnim normativom in
    normam kakovosti, če so za to blago predpisani standardi, tehnični
    normativi ali norme kakovosti za dajanje blaga v promet oz. za
    uporabo na slovenskem trgu.



Zakonodaja EU



  1. Svet Evropske skupnosti je ob upoštevanju zlasti 113.
    člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti sprejel
    uredbo Sveta 339/93/EGS (v nadaljevanju uredba) o preverjanju
    ustreznosti proizvodov iz tretjih držav glede na veljavne predpise o
    varnosti proizvodov.




  1. Če carinski organi pri kontrolah blaga, deklariranega za
    sprostitev v prost promet, ugotovijo, da imajo določeni proizvodi
    značilnosti, na podlagi katerih lahko sklepamo, da obstaja resna in
    neposredna nevarnost za zdravje in varnost oz. da manjka
    dokumentacija ali oznaka, predvidena v predpisih EU, preprečijo
    sprostitev blaga v prost promet in o tem takoj obvestijo pristojno
    inšpekcijo za nadzor na trgu (2. člen uredbe).




  1. Carinski organi v primeru, ko pristojna inšpekcija za
    nadzor na trgu oceni, da določen proizvod ne predstavlja resne
    nevarnosti za zdravje in varnost, sprostijo blago v prost promet.
    Enako velja tudi, kadar jih pristojna inšpekcija ne obvesti v
    treh delovnih dneh (5. člen uredbe).


  2. V skladu z določili 1. točke 6. člena uredbe mora pristojna
    inšpekcija za tržni nadzor v primeru ugotovitve, da predmet
    predstavlja resno in neposredno nevarnost, sprejeti ukrepe, s
    katerimi se prepreči dajanje tega proizvoda na trg, in zahtevati od
    carinskih organov, da na spremljajočih dokumentih navedejo opozorilo
    v enem od uradnih jezikov EU: »Nevaren proizvod –
    dovoljenje za prost pretok ni podano – uredba 339/93/EGS«.


  3. Podobno je potrebno napisati v primeru, če proizvod ni v
    skladu z veljavnimi predpisi (2. točka 6. člena uredbe): »Neskladen
    proizvod – dovoljenje za prost pretok ni podano – uredba
    339/93/EGS«


  4. Uredba 339/93/EGS, ki ureja zadrževanje blaga, izdajo
    dovoljenj, žig (nevaren ali neskladen proizvod) in podobno, bo v
    Sloveniji začela veljati 01. 05. 2004, ko bo Slovenija v celoti
    prevzela pravo EU in postala polnopravna članica. Do takrat pa bodo
    veljale določbe protokola PECA.



Protokol PECA



  1. Slovenija je 26. 11. 2002 podpisala z EU Protokol o
    ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih proizvodov
    (PECA – Protocol on European Conformity Assessment and Acceptance
    of Industrial Products
    ). Ratificiran je bil marca 2003 (Uradni
    list RS, št.
    6/2003
    ), veljati pa je začel 01. 05. 2003. Protokol PECA (v
    nadaljevanju protokol) omogoča enakovredno vključevanje slovenskega
    gospodarstva v notranji trg EU in obratno. Njegov namen je odprava
    tehničnih ovir pri trgovanju med državami članicami EU in državo
    kandidatko, s tem da se prizna označba CE, izjava o skladnosti idr.


  2. Protokol obsega krovni del sporazuma, ki vsebuje skupna določila
    za pravilno delovanje in izvajanje pristojnih organov, ter sektorske
    priloge po posameznih področjih. Področja (direktive) iz prve
    priloge, ki je sestavni del tega protokola, so:



    • Direktiva o električni opremi (73/23/EGS),

    • Direktiva o elektromagnetni skladnosti (89/336/EGS),

    • Direktiva o varnosti strojev (98/37/ES) in

    • Direktiva o plinskih napravah (90/396/EGS).




Označevanje z oznako CE



  1. Oznaka CE (fr. Communautes Europeennes) je okrajšava
    za Evropsko skupnost in pomeni, da je proizvajalec označil proizvod
    in s tem potrdil skladnost z veljavnimi predpisi EU. Dimenzije in
    način pritrditve oznake CE so določeni v posameznih direktivah.


  2. V skladu z zahtevami posameznih direktiv mora blago
    spremljati poleg označb CE tudi pisna izjava proizvajalca o
    izpolnjevanju vseh tehničnih zahtev, ki se nanašajo na ta
    proizvod. V vsaki direktivi posebej je določeno, ali je izjavo
    potrebno priložiti in kaj mora vsebovati (deklaracija ES o
    skladnosti – EC Declaration of Conformity). Deklaracijo
    praviloma napiše in podpiše proizvajalec ali njegov
    pooblaščeni zastopnik (lahko tudi uvoznik) v EU.


  3. Poleg izjave o skladnosti mora biti pri proizvajalcu,
    zastopniku ali uvozniku shranjena popolna tehnična dokumentacija o
    proizvodu, kot so opis opreme, proizvodne risbe, tehnična
    specifikacija, spisek standardov, rezultati preračunov, poročila o
    preizkusih, kontrola kakovosti in podrobnosti o spremembah,
    narejenih v proizvodnji.



Navodila za ravnanje carinskih organov



  1. Carinski organi morajo intenzivneje sodelovati pri nadzoru trga
    v okviru trenutne oz. veljavne slovenske zakonodaje. V ta namen
    morajo carinski organi v primeru, če pri pregledu z namenom
    sprostitve blaga v prost promet ugotovijo, da imajo proizvodi
    značilnosti, na podlagi katerih lahko sklepamo:



    • da gre za resno in neposredno nevarnost za zdravje in
      varnost, če bi se ta proizvod uporabljal v običajnih in predvidenih
      okoliščinah, ali

    • da dokumentacija in/ali oznaka, ki bi morala biti priložena
      proizvodu v skladu z veljavnimi predpisi, manjka
      ,
      takoj
      obvestiti Tržni inšpektorat RS
      (TIRS). Odgovorno
      osebo za posamezno področje je treba obvestiti po telefonu ali
      faksu (priloga 1 – Ukrepanje carinskih delavcev v primeru
      vnosa določenih proizvodov) in blago zadržati največ tri ure.
      Nadaljnji postopki so odvisni od TIRS-a. Če v treh urah ni odziva
      ali če je mnenje TIRS-a, da proizvod ni nevaren, se sprosti v prost
      promet.





  1. Zaenkrat drugih možnosti ukrepanja ni. Sporazum o sodelovanju
    na področju preverjanja ustreznosti proizvodov z zahtevami predpisov
    o varnosti proizvodov, ki je bil sklenjen med TIRS-om in CURS dne
    27. 02. 2003, predvideva le medsebojno obveščanje pri
    utemeljenem sumu resne in neposredne nevarnosti.


  2. Sedanja carinska zakonodaja v RS nima instrumentov za daljše
    zadrževanje nevarnih proizvodov, je pa v pripravi nov zakon o
    splošni varnosti proizvodov, ki bo natančneje opredeljeval
    carinski nadzor nad nevarnimi proizvodi. Zadržanje je možno le v
    okviru Carinskega zakona in v primeru ugotovitev iz 14. točke tega
    navodila, vendar le do ukrepanja tržnega inšpektorja.







Vir: Generalni carinski urad; Navodilo o izvajanju nadzora na
področju varnosti proizvodov – Navodilo CURS, št.
16/2003.





Nekatere funkcionalnosti so zaprte z uporabniškim računom. Za uporabo le-teh vas prosimo, da se registrirate z službenim e-mail naslovom. Uporabniški računi bodo aktivirani v najkrajšem možnem času.

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Več o piškotih