NAVODILO št. 16/2003
Na podlagi 11. člena Zakona
o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99)
izdaja generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije
NAVODILO O IZVAJANJU NADZORA NA PODROČJU VARNOSTI PROIZVODOV
Skladno z načelom nediskriminatornosti (44. člen Carinskega
zakona) lahko carinski deklarant ob izpolnjevanju predpisanih
pogojev zahteva odobritev katere koli predvidene vrste carinsko
dovoljene rabe ali uporabe blaga. Vendar to ne preprečuje uvedbe
prepovedi in omejitev v zvezi z vnosom blaga na carinsko območje in
iznosom blaga s tega območja po posebnih predpisih, predvsem zaradi
interesov javne morale, varnosti, varovanja zdravja in življenja
ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varstva kulturne dediščine
ali varovanja intelektualne lastnine.
Ena izmed temeljnih nalog carinske službe, opredeljena v 6.
točki 3. člena Zakona
o carinski službi, je kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga,
za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti,
varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin … 16.
člen Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju določa, da mora
blago, ki se uvaža, ustrezati standardom, tehničnim normativom in
normam kakovosti, če so za to blago predpisani standardi, tehnični
normativi ali norme kakovosti za dajanje blaga v promet oz. za
uporabo na slovenskem trgu.
Zakonodaja EU
Svet Evropske skupnosti je ob upoštevanju zlasti 113.
člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti sprejel
uredbo Sveta 339/93/EGS (v nadaljevanju uredba) o preverjanju
ustreznosti proizvodov iz tretjih držav glede na veljavne predpise o
varnosti proizvodov.
Če carinski organi pri kontrolah blaga, deklariranega za
sprostitev v prost promet, ugotovijo, da imajo določeni proizvodi
značilnosti, na podlagi katerih lahko sklepamo, da obstaja resna in
neposredna nevarnost za zdravje in varnost oz. da manjka
dokumentacija ali oznaka, predvidena v predpisih EU, preprečijo
sprostitev blaga v prost promet in o tem takoj obvestijo pristojno
inšpekcijo za nadzor na trgu (2. člen uredbe).
Carinski organi v primeru, ko pristojna inšpekcija za
nadzor na trgu oceni, da določen proizvod ne predstavlja resne
nevarnosti za zdravje in varnost, sprostijo blago v prost promet.
Enako velja tudi, kadar jih pristojna inšpekcija ne obvesti v
treh delovnih dneh (5. člen uredbe).V skladu z določili 1. točke 6. člena uredbe mora pristojna
inšpekcija za tržni nadzor v primeru ugotovitve, da predmet
predstavlja resno in neposredno nevarnost, sprejeti ukrepe, s
katerimi se prepreči dajanje tega proizvoda na trg, in zahtevati od
carinskih organov, da na spremljajočih dokumentih navedejo opozorilo
v enem od uradnih jezikov EU: »Nevaren proizvod –
dovoljenje za prost pretok ni podano – uredba 339/93/EGS«.Podobno je potrebno napisati v primeru, če proizvod ni v
skladu z veljavnimi predpisi (2. točka 6. člena uredbe): »Neskladen
proizvod – dovoljenje za prost pretok ni podano – uredba
339/93/EGS«Uredba 339/93/EGS, ki ureja zadrževanje blaga, izdajo
dovoljenj, žig (nevaren ali neskladen proizvod) in podobno, bo v
Sloveniji začela veljati 01. 05. 2004, ko bo Slovenija v celoti
prevzela pravo EU in postala polnopravna članica. Do takrat pa bodo
veljale določbe protokola PECA.
Protokol PECA
Slovenija je 26. 11. 2002 podpisala z EU Protokol o
ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih proizvodov
(PECA – Protocol on European Conformity Assessment and Acceptance
of Industrial Products). Ratificiran je bil marca 2003 (Uradni
list RS, št.
6/2003), veljati pa je začel 01. 05. 2003. Protokol PECA (v
nadaljevanju protokol) omogoča enakovredno vključevanje slovenskega
gospodarstva v notranji trg EU in obratno. Njegov namen je odprava
tehničnih ovir pri trgovanju med državami članicami EU in državo
kandidatko, s tem da se prizna označba CE, izjava o skladnosti idr.- Protokol obsega krovni del sporazuma, ki vsebuje skupna določila
za pravilno delovanje in izvajanje pristojnih organov, ter sektorske
priloge po posameznih področjih. Področja (direktive) iz prve
priloge, ki je sestavni del tega protokola, so:
- Direktiva o električni opremi (73/23/EGS),
Direktiva o elektromagnetni skladnosti (89/336/EGS),
Direktiva o varnosti strojev (98/37/ES) in
Direktiva o plinskih napravah (90/396/EGS).
Označevanje z oznako CE
Oznaka CE (fr. Communautes Europeennes) je okrajšava
za Evropsko skupnost in pomeni, da je proizvajalec označil proizvod
in s tem potrdil skladnost z veljavnimi predpisi EU. Dimenzije in
način pritrditve oznake CE so določeni v posameznih direktivah.V skladu z zahtevami posameznih direktiv mora blago
spremljati poleg označb CE tudi pisna izjava proizvajalca o
izpolnjevanju vseh tehničnih zahtev, ki se nanašajo na ta
proizvod. V vsaki direktivi posebej je določeno, ali je izjavo
potrebno priložiti in kaj mora vsebovati (deklaracija ES o
skladnosti – EC Declaration of Conformity). Deklaracijo
praviloma napiše in podpiše proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik (lahko tudi uvoznik) v EU.Poleg izjave o skladnosti mora biti pri proizvajalcu,
zastopniku ali uvozniku shranjena popolna tehnična dokumentacija o
proizvodu, kot so opis opreme, proizvodne risbe, tehnična
specifikacija, spisek standardov, rezultati preračunov, poročila o
preizkusih, kontrola kakovosti in podrobnosti o spremembah,
narejenih v proizvodnji.
Navodila za ravnanje carinskih organov
- Carinski organi morajo intenzivneje sodelovati pri nadzoru trga
v okviru trenutne oz. veljavne slovenske zakonodaje. V ta namen
morajo carinski organi v primeru, če pri pregledu z namenom
sprostitve blaga v prost promet ugotovijo, da imajo proizvodi
značilnosti, na podlagi katerih lahko sklepamo:
- da gre za resno in neposredno nevarnost za zdravje in
varnost, če bi se ta proizvod uporabljal v običajnih in predvidenih
okoliščinah, ali
da dokumentacija in/ali oznaka, ki bi morala biti priložena
proizvodu v skladu z veljavnimi predpisi, manjka,
takoj
obvestiti Tržni inšpektorat RS (TIRS). Odgovorno
osebo za posamezno področje je treba obvestiti po telefonu ali
faksu (priloga 1 – Ukrepanje carinskih delavcev v primeru
vnosa določenih proizvodov) in blago zadržati največ tri ure.
Nadaljnji postopki so odvisni od TIRS-a. Če v treh urah ni odziva
ali če je mnenje TIRS-a, da proizvod ni nevaren, se sprosti v prost
promet.
Zaenkrat drugih možnosti ukrepanja ni. Sporazum o sodelovanju
na področju preverjanja ustreznosti proizvodov z zahtevami predpisov
o varnosti proizvodov, ki je bil sklenjen med TIRS-om in CURS dne
27. 02. 2003, predvideva le medsebojno obveščanje pri
utemeljenem sumu resne in neposredne nevarnosti.Sedanja carinska zakonodaja v RS nima instrumentov za daljše
zadrževanje nevarnih proizvodov, je pa v pripravi nov zakon o
splošni varnosti proizvodov, ki bo natančneje opredeljeval
carinski nadzor nad nevarnimi proizvodi. Zadržanje je možno le v
okviru Carinskega zakona in v primeru ugotovitev iz 14. točke tega
navodila, vendar le do ukrepanja tržnega inšpektorja.
Vir: Generalni carinski urad; Navodilo o izvajanju nadzora na
področju varnosti proizvodov – Navodilo CURS, št.
16/2003.